Občina Lendava je v skladu s pravilnikom Ministrstva za kulturo RS namero o prijavi kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 že oddala, prijavno gradivo pa bo danes oddala tudi na Ministrstvu za kulturo RS v Ljubljani.
Izjemno zahtevno, razvejano in obsežno gradivo prijave za kandidaturo je terjalo tudi širok nabor posameznikov, strokovnjakov z različnih delovnih področij. V ožjem delovnem timu, ki je oblikoval vsebinski material, so poleg strokovnih sodelavcev iz lendavskih javnih zavodov in Občine Lendava pri pripravi gradiva sodelovali Peter Tomaž Dobrila, Katjuša Kranjc, Matej Fišer in Janez Balažic, v sklepni fazi pa še številni drugi posamezniki, saj je gradivo potrebno oddati v angleškem in slovenskem jeziku v grafično dodelani obliki tako v papirni kot elektronski različici.
Pomemben prispevek pri pripravi gradiva po so imeli tudi številni pozamezniki kot je povedala arhitekta in oblikovalka Katjuša Kranjc: “Prepričana sem, da nam ne bi uspelo brez pomoči številnih Lendavčanov in tistih, ki jim je mar za Lendavo. Bilo jih je res zavidljivo veliko; več kot 50 dragocenih mnenj in idej. Vsak prispevek, še tako majhen, je bil neprecenljiv. Pomagal nam je pri zasnovi koncepta, kot tudi razumeti kaj Lendava potrebuje in kaj Lendava lahko da.”
Pri zasnovi prijavnega gradiva so upoštevane vse smernice, prioritete in priporočila Evropske unije, kot tudi zamisli domačinov, ki bi lahko dolgoročno obogatile ožji in širši prostor. “Z našo kandidaturo želimo prispevati k boljši prihodnosti Lendave, regije in tudi same Evrope,” je na današnji novinarski konferenci povedal župan Občine Lendava Janez Magyar.
Najmanjše mesto, ki kandidira za EPK
Lendava ima močno in osrednjo vlogo že zaradi svoje izjemne lokacije, sobivanja, dvojezičnosti, različnih manjšin in narodnosti, tesnih odnosov v skupnosti, vključevanja ter povezav in vezi med različnimi narodi in državami. Lendava kot Evropska prestolnica kulture bi lahko nedvomno veliko prispevala k napredku na vseh področjih, tako v ožjem in širšem prostoru. Prav tako bi lahko Evropa z izborom najmanjše kandidatke doslej pokazala, da ji je mar tudi za majhne, oziroma najmanjše in da so vsa mesta enako pomembna pri ohranjanju Evrope in evropske ideje.
Slovenija ima 212 občin in več kot polovica njenega prebivalstva živi v občinah z manj kot 5.000 prebivalci, torej v mestih kot je Lendava. Mestih, ki so kljub svoji majhnosti kulturno bogata, umetniška, lepa, pristna, navdihujoča.
Lendava ni samo majhna, ampak je tudi najmanjše mesto, ki kandidira za EPK 2025 do sedaj. Samozavestno bi radi pokazali, da imajo majhna mesta marsikaj kar v velikih mestih manjka in bi to radi delili. To bi bila priložnost, da veliki prisluhnejo majhnim.
Lendava povezala štiri države in osem evropskih regij
Posebna geografska lega Lendave je izjemna in vpetost med dve tromeji zagotavlja povezovanje z mesti v regiji in tudi čez mejo. Lendava kot obmejno mesto v svojo kandidaturo EPK vključuje vrsto evropskih regij. Dogovore o partnerskih povezavah pri projektu EPK so z Občino Lendava podpisali že Svet pomurske razvojne regije, Mestna občina Murska Sobota, Knjižnica – Kulturni center Lendava, Međimurska županija, hrvaško mesto Čakovec, Hrvaško kulturno društvo Pomurje, Županija Zala, madžarsko mesto Zalaegerseg, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, Državna slovenska samouprava, Zveza Slovencev na Madžarskem in avstrijsko mesto Bad Radkersburg.
Pisma podpre je Občina prejela tudi od več kot štiridesetih občin, društev, organizacij, zavodov in posameznikov.
Lendava je edina kandidatka doslej, ki bo program izvajala v štirih državah in osmih evropskih regijah. Že zdaj imajo v Lendavi vsi kulturni in drugi dogodki mednarodno konotacijo – to je naša realnost in naše naravno zaledje in seveda naša velika prednost.
Lendava je v preteklosti pripravila in objavila svoj lokalni program za kulturo 2017–2025, ki ga je sprejel in potrdil občinski svet. Lokalni program in kandidatura EPK 2025 v celoti ustrezata delovnemu načrtu Evropske unije, ki je bil sprejet 27. novembra 2018 in določa naslednjih pet prednostnih nalog evropskega sodelovanja pri oblikovanju kulturne politike:
- Trajnost kulturne dediščine;
- Kohezija in dobro počutje;
- Ekosistem, ki podpira umetnike, kulturne in ustvarjalne strokovnjake ter evropske vsebine;
- Enakost med spoloma;
- Mednarodni kulturni odnosi.
V Lendavi »živimo in govorimo kulturo«
“K sodelovanju smo povabili kar nekaj evropsko znanih umetnikov in posameznikov, ki svojim delom bogatijo in plemenitijo širši evropski prostor. Brez oklevanja so potrdili udeležbo, ker govorijo isti jezik, ne glede na to od kod prihajajo, jih v Lendavi razumemo. Upamo, da nam bo s prijavo uspelo prepričati tudi presojevalce, ki bodo prepoznali, da se vse lepo in dobro skriva v malih stvareh, oziroma v malih mestih. Verjamemo, da je Lendava edina prava kandidatka za EPK 2025, edina prava, ker tukaj živimo in govorimo kulturo,” je svojo izjavo na novinarski konferenci sklenila predstavnica ožje delovne ekipe za pripravo gradiva arhitektka in oblikovalka Katjuša Kranjc.
Nova organizacija dela pri pripravi kandidature za EPK 2025
Na današnji seji občinskega sveta je bil sprejet sklep, s katerim se na novo definira delo na področju priprave kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025, projektu kateremu je Občina Lendava povsem zavezana.
Aktivnosti in postopke pri pripravi gradiva, ki bo vloženo za pridobitev naziva EPK 2025 vodi in koordinira Občina Lendava, kot ključno upravljavsko telo kandidature ostaja Projektni svet za EPK 2025, ki mu predseduje vsakokratni župan, s potrjenim sklepom pa se ukinja ožji programski svet za izvajanje Lokalnega programa kulture v obdobju 2017-2025 in za pripravo kandidature. Namesto programskega sveta bodo oblikovane delovne skupine, v katere smo in še bomo povabili strokovnjake iz posameznih področij kot so zgodovina, etnologija, likovna umetnost, literatura, krajinska arhitektura, arheologija, glasba, arhitektura, kulinarična in vinska kultura, grafični dizajn, marketing, film in gledališče, nove tehnologije.
Gre za večje število posameznikov, ki razmišljajo in vidijo onkraj samo aktualnega ozkega časa in prostora, ki imajo široka obzorja, ki poznajo Lendavo in Pomurje in hkrati premorejo pogled v širokem razponu kulturno umetniških in družbeno zgodovinskih danosti in perspektiv Lendave, Pomurja in širšega srednjeevropskega prostora, ki mu pripadamo.
Trenutno je ključna priprava gradiva za kandidaturo, ki jo bo potrebno vložiti do konca tega leta, in v tej fazi je pomembno, da je organizacija dela bolj praktična in učinkovita.
Nove partnerske povezave Lendave in podpora kandidaturi za EPK
Včeraj dopoldne smo v Mestni hiši gostili konferenco Forum Lendava – Europa Futura, zvečer pa je sledil svečan podpis dogovorov o partnerskih povezavah pri projektu EPK ter podpis sporazuma o pobratenju z glavnim mestom Madžarske, ki predstavlja nadgradnjo sodelovanja z Budimpešto.
Forum Lendava – Europa Futura
»Lendava kot vitalno stičišče kultur, jezikov in ver, Lendava kot evropski laboratorij in živ vzor evropske ideje sožitja in vzajemnega spoštovanja. Kreativna platforma za nove oblike večdimenzionalnega evropskega povezovanja. Identiteta mesta, ki se je izoblikovala v strpnem sožitju skozi prepletanje različnosti in s sprejemanjem novega,« je bilo glavno sporočilo včerajšnje konference s pomenljivim naslovom Forum Lendava – Europa futura.
Forum, ki predstavlja integralni del kandidature z dolgoročno naravnanostjo, je nastal na pobudo že desetletja v Ljubljani živečega univerzitetnega profesorja filozofije in zapriseženega Lendavčana Boruta Ošlaja ter doktorja filozofije Walterja Pflugerja, ki se je, kot je to v navadi, na prvi pogled zaljubil v Lendavo. Združila sta sorodni področji delovanja in podala idejo, ki se je razgrnila na včerajšnji konferenci. Poznavalci različnih tem in strok so predstavili svoja stališča, znanje in izkušnje ter s svojimi prispevki pomagali oblikovati del izhodišč za pripravo uspešne kandidature za EPK. Le-ta temelji na čezmejnem sodelovanju slovenskih, hrvaških, madžarskih in avstrijskih mest in regij oziroma županij ter vseh, ki so nam že izrekli podporo.
Našo kandidaturo podprli tudi porabski Slovenci in Bad Ragersburg
Uresničitve projekta si ne predstavljamo brez podpore zamejskih Slovencev, s katerimi že desetletja tesno sodelujemo. Povezuje nas skupna narodna in jezikovna identiteta, kulturna dediščina, običaji in navade, naravna dediščina ter ne nazadnje tudi skupni razvojni cilji. Sporazum o sodelovanju pri projektu sta kot predstvnika dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev podpisala predsednik Državne slovenske samouprave, Martin Ropoša, in predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, Andreja Kovač.
Odprtost, gostoljubnost, bogata zgodovinska preteklost, kulturna raznolikost ter številni primeri dobrih praks, ki jih nudi mesto Bad Radkersburg, so neprecenljivega pomena. S sodelovanjem mesta Bad Radkersburg pri projektu EPK želimo poleg čezmejne dimenzije okrepiti tudi sodelovanje na kulturnem, turističnem in gospodarskem področju ter vzpostaviti dolgotrajne pristne prijateljske vezi. Sporazum je podpisal župan mesta Bad Radkersburg, Heinrich Schmidlechner, ki v partnerskem sodelovanju vidi številne priložnosti.
Pobratenje z glavnim mestom Madžarske
Z nadgradnjo sodelovanja, izmenjavo izkušenj, medsebojno pomočjo ter povezanostjo želimo z mestom Budimpešta pisati zgodbo o dolgotrajnem prijateljstvu. Povezuje nas iskrena želja po sodelovanju, dobrih odnosih ter skupni razvojni cilji. S pobratenjem želimo še bolj povezati prebivalce, ohranjati kulturno dediščino, okrepiti kulturno izmenjavo, turizem, predvsem pa deliti in izmenjevati izkušnje. »Lendava je prvo mesto iz katere od naših sosednjih držav, kjer živi madžarska manjšina, s katerim je Budimpešta odslej pobratena. Ta trend želimo v prihodnje še nadaljevati,« je ob podpisu povedal nadžupan István Tarlós.
Župan Občine Lendava Janez Magyar je poudaril, da je še posebej vesel tesnejšega sodelovanja z Budimpešto ter nadžupanom Istvánom Tarlósem, s katerim sta na dunajskem družabnem dogodku, katerega pobudnica je bila veleposlanica Republike Slovenije na Dunaju, mag. Ksenija Škrilec, navezala pristen prijateljski stik ter dala skupno pobudo za pobratenje dveh različno velikih mest z enako velikim srcem.
Priprave gradiva za prijavo kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025
Prejšnji četrtek se je ponovno sestala ožja skupina za pripravo gradiva, s katerim se bo Lendava ob drugih petih kandidatkah (Kranj, Piran, Nova Gorica, Ptuj, Ljubljana) potegovala za ta prestižni naslov.
Poleg strokovnih sodelavcev iz lendavskih javnih zavodov in Občine Lendava pri pripravi gradiva sodelujejo še Peter Tomaž Dobrila, Katjuša Kranjc, Matej Fišer in Janez Balažic.
Na povabilo Občine Lendava se je na temo razmišljanja o družbenem razvoju Lendave v kontekstu kandidature za Evropsko prestolnico kulture odzvalo tudi 50 posameznikov, ki so svojimi predlogi in idejami prispevali nekaj ključnih tem, ki bodo tudi vključene v prijavno gradivo.
Občina Lendava je v skladu s pravilnikom Ministrstva za kulturo namero o prijavi kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 že oddala, prijavno gradivo pa bo potrebno oddati v slovenskem in angleškem jeziku do 31. decembra 2019. Aktivnosti za pripravo gradiva v tem mesecu potekajo še posebej intenzivno in so tako že v zaključni fazi.
Peter Tomaž Dobrila je inženir elektrotehnike in računalništva, glasbenik, producent, organizator ter ustvarjalec. Je ustanovitelj mariborskega multimedijskega centra Kibla ter soustanovitelj številnih ključnih in prelomnih medijskih in kulturnih projektov kot so Mariborski Radio študent-Marš, revije Tox, ter svetovalec Ars Electronica festivala v Linzu. V dveh mandatih je bil član kabineta Ministrstva za kulturo in generalni direktor Direktorata za umetnost. Je pobudnik in soavtor zmagovite prijave Maribora za EPK 2012.
Dr. Janez Balažic proučuje umetnost srednjega veka v Srednji Evropi in obravnava izbrane teme iz umetnosti 19. in 20. stoletja, muzeologije ter sodobne umetnosti na Oddelku za umetnostno zgodovino Pedagoške fakultete v Mariboru. Je pobudnik več strokovnih srečanj, urednik knjižnih zbirk in strokovnih publikacij ter je prejemnik številnih stanovskih nagrad. Izjemen poznavalec likovne umetnosti in zgodovine umetnosti pomurskega prostora, ki že desetletja tvorno sodeluje tudi z Galerijo – Muzejem Lendava in lendavskimi likovnimi umetniki.
Matej Fišer je mojster fotografije, besede in receptov. Po izobrazbi je komunikolog in vse našteto združuje v najrazličnejše projekte, ki se tako ali drugače dotikajo Prekmurja. Je avtor kuharske knjige Tradicionalna prekmurska kuharica, ki ni le še ena knjiga o tradicionalni kuhinji, saj običajne jedi umesti v zgodbe in slike.
Katjuša Kranjc je arhitektka, ki se je uveljavila kot grafična oblikovalka, z učno dobo pri največjih mojstrih stroke. Med ključne grafične podobe njene samostojne poti sodijo tiste za Telekom Slovenije, Narodni muzej, Državni zbor RS, Urad RS za informiranje in nenazadnje, celostna grafična podoba za Občino Lendava. Zadnjih 15 let delujeta z možem, arhitektom in industrijskim oblikovalcem Rokom Kuharjem v skupnem biroju Raketa, ki je zasnoval nekaj legendarnih interierjev sodobnega časa, ter zanje dobil številne nagrade na področju oblikovanja. Zavedata se, da s svojimi intervencijiami puščata trajne sledi v prostoru, zato vanj posegata odgovorno in s spoštovanjem do obstoječega.
Projekt Lendava – EPK 2025 je dobil regionalno in čezmejno dimenzijo
Včeraj zvečer je v Mestni hiši Občine Lendava župan Občine Lendava mag. Anton Balažek z županom Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksandrom Jevškom, županom hrvaškega Čakovca Stjepanom Kovačem in županom madžarskega Zalaegerszega Zoltánom Balaiczom podpisal dogovor o sodelovanju pri projektu Lendava – Evropska prestolnica kulture 2025 (EPK).
K sporazumu so pristopili tudi Svet Pomurske razvojne regije (Slovenija), Međimurska županija (Hrvaška), Županija Zala (Madžarska), Knjižnica – Kulturni center Lendava, Hrvaško kulturno društvo Pomurje in Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost. S tem je projekt Lendava – EPK 2025 dobil regionalno in čezmejno dimenzijo.
Slovenija in Nemčija bosta leta 2025 na vrsti, da eno od svojih mest razglasita za Evropsko prestolnico kulture (EPK). Pred dvema letoma je Lendava javno napovedala, da se bo potegovala za kandidaturo za EPK, saj želi Evropi ponuditi koncept EPK, ki temelji na čezmejnem sodelovanju slovenskih, hrvaških, madžarskih in avstrijskih mest ter regij oziroma županij. Prednost sodelovanja je v jezikovni raznolikosti, številnih potencialih območja in v bogatem kulturnem sožitju.
Projekt bi si težko predstavljali brez podpore regionalnega središča Murske Sobote in Sveta Pomurske razvojne regije. Regijo povezuje bogata kulturna dediščina, številni ljudski običaji in navade, prekmurščina, prekmurska kulinarika, naravna dediščina z reko Muro ter nenazadnje tudi skupni razvojni cilji. Cilj projekta je ohranitev bogate kulturne tradicije, oblikovanje skupne kulturno – turistične ponudbe ter doseči pozitivne razvojne in demografske trende.
Podobna je tudi podlaga za vzpostavitev partnerstva s Hrvaškim mestom Čakovcem, kot regijskim središčem, in Međimursko županijo. Pomemben vezni most pri tem je Hrvaško kulturno društvo Pomurje, ki že vrsto let uspešno skrbi za ohranjanje narodne identitete hrvaške kulture in jezika.
Ker gre v Lendavi za narodnostno mešano območje, kar se kaže med drugim v aktivni uporabi madžarskega jezika, ohranjanju madžarske kulture in tradicije ter vsakodnevnim sobivanje v lokalnem okolju, je samo po sebi umevno povezovanje z Madžarskim mestom Zalaegerszeg in Županijo Zala. Pomemben prispevek k prijateljskim odnosom daje Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, ki kot krovna organizacija Madžarov v Sloveniji tesno sodeluje z Županijo Zala in ostalimi madžarskimi mesti.
Mag. Anton, Balažek, župan Občine Lendava je povedal, da je ideja o kandidaturi gotovo predrzna, vendar verjame, da jo je mogoče izpeljati, zlasti ob upoštevanju velikega potenciala v čezmejnem sodelovanju. »Vprašajmo se, ali je Evropa le prostor velikih mest ali imajo v njej prostor tudi majhna mesta. Pri tem projektu želimo izpostaviti ljudi, kulturo in življenje, ki ga živimo tukaj. Sam menim, da kandidatura za EPK ni politični, temveč predvsem gospodarski in turistični projekt. Morda se to komu ne zdi prav, vendar želimo s tem poudariti, da kultura ni nekaj, v kar je treba le vlagati, temveč nekaj, kar obilno daje.
»Odkar je pred dvema letoma Lendava javno napovedala, da se bo potegovala za kandidaturo za EPK, je bilo storjenega, programski svet za EPK deluje dobro leto, danes pa je čas, da k sodelovanju povabimo tudi partnerje iz regije, tudi čezmejne. Prepričan sem, da se brez tega sodelovanja projekta ne bi dalo izpeljati. Po današnjem podpisu sporazumov pa seveda ostajamo odprti za morebitne nove partnerje. Prav tako bomo v drugem krogu dogovorov k sodelovanju povabili tudi partnerje iz Avstrije. Kljub temu, da smo sosedje, pri nas ni tradicionalno nemško govoreče območje, zato menimo, da lahko z Avstrijo več kot na področju kulture naredimo na področju turizma.«
Župan Mestne občine Murske Sobote dr. Aleksander Jevšek je povedal, da se je povabilu Lendave nemudoma pozitivno odzval, saj je prepričan, da ima pojekt velik potencial in možnosti za uspeh. »Lendava na mnogih področjih odstopa od povprečja, naj omenim le drzne projekte, kot so stolp Vinarium, uspešne razstave svetovnih umetnikov na gradu in, nenazadnje, kandidaturo za EPK. Zato se zavezujem, da bom s sodelavci pomagal pri projektu, pri katerem sem prepričan, da bomo kot regija uspešni.«
Župan mesta Čakovec Stjepan Kovač je poudaril, da podpis sporazuma dojema kot nadaljevanje sodelovanja v regiji, ki ima bogato skupno kulturno zgodovino. »Veseli nas, da ste izbrali ravno Čakovec. Leto 2025 ni tako daleč, kot se zdi, zato je potrebno pričeti z delom in prepričan sem, da bo ta čas rodil veliko dobrih idej in izpeljanih projektov.«
Župan mesta Zalaegerszeg Zoltán Balaicz je poudaril, da se veselijo sodelovanja pri projektu in je prepričan, da bo tudi njihovo mesto imelo od tega koristi. »Zalaegerszeg šteje 60.000 prebivalcev, a se lahko veliko nauči od male Lendave, na primer, kako pripraviti velike umetniške razstave ali kako delovati na področju turizma. Seveda bomo Lendavi nudili pomoč, kjer je to le mogoče, saj bomo s tem pridobili vsi. Če bo uspešna Lendava, bodo uspešni tudi kraji v širši regiji.«
Več fotografij v fotogaleriji.
Foto: Tomaž Galič